Na forumih so je ob novici, da je Marjan Podobnik postal predsednik SLS-a, takoj sprožila medijsko informacijska vojna, v kateri so se zopet pojavile neresnice in namerno ali nenamerno napačne informacije. Na najbolj pogosta postavljena vprašanja odgovarjam v tem članku. Vprašanja so odebeljena Zakaj si Marjan Podobnik še kako upa v Beograd? Si upa? odgovor: Pred kratkim sem bil 2 dni poslovno v Beogradu in v kratkem grem spet. Nikoli nisem imel s tem nikakršnih problemov.  Kaj se je zgodilo s farmo piščancev Kokobel? odgovor: Farma piščancev pri Vršcu je zaradi prevare srbskega partnerja zaprla vrata. Smo pa po več letih na sodišču iztožili škodo in dosegli delno poplačilo škode preko zasega deleža, ki ga je ta partner imel v športni hali v Vršcu, kjer je pred mnogo leti potekalo evropsko prvenstvo v košarki.  Če bi lahko čas zavrteli nazaj, bi danes spet sestavili vlado z Janezom Drnovškom? odgovor:  Vlade z LDS danes ne bi več sestavljal, z dr. Janezom Drnovškom pa. V novejši zgodovini nismo imeli veliko takih državnikov.  Zakaj ste se odločili za odhod na Telekom Slovenije? odgovor: Na Telekom Slovenije sem šel, ker sem kot vodja 3-članske ministrske ekipe za odobravanje zakonitih prisluhov vedel, kako grobo kršijo človekove pravice z nezakonitim prisluškovanjem. In vedel sem, kako na debelo se krade pri nabavah repromateriala in drugih poslih Telekoma Slovenije.  Prevzem vodenja Telekoma je bil kljub temu napaka zaradi pohujšanja ob klasičnem političnem kadrovanju. Predlagati bi moral uglednega managerja, ki bi mu zaupal, da bo odpravil te hude anomalije.  Je danes že kaj več znanega o ukradenem Audiju? odgovor: Iz teroije in prakse je jasno, da kriminalci ne kradejo policijsko varovanih vozil, saj gre za vroče blago. To je bila inscenirana kraja, da se je lahko začel pogrom nad mano, češ, prespal je pri ljubici, kaže se pa kot družinski človek.  Zaradi groženj z umorom sem imel osebno varovanje visoke stopnje in varnostniki so vedeli za vsak moj korak, kaj šele za skoraj 80 km poti iz Cerkna do Ljubljane.  Po potrebi se bodo odgovori na še morebitna dodatna vprašanja dodajali v tem zapisu. 

Večinsko odločitev članov razsodišča SLS za mojo izključitev obžalujem. Čas bo pokazal, zakaj je bilo potrebno, da se je to zgodilo. Prepričan sem, da je vodstvo SLS in razsodišče stranki s to odločitvijo naredilo slabo uslugo, kajti če naj ima Slovenija prihodnost in verjamem da jo ima, potem take metode in ljudje, ki se jih poslužujejo, v slovenski politiki ne morejo imeti prihodnosti. Vodstvo SLS se žal kljub številnim pobudam ni upalo soočiti z bremeni in neodgovorjenimi vprašanji niti na znotraj strankarskem pogovoru in ne verjamem, da so odložili ustrezno breme.Verjetno sem predstavljal eno zadnjih sider, ki je SLS skušalo ohranjati v izvorni pomladni politični drži, kar pa je bilo za sedanje vodstvo očitno nesprejemljivo.  Če na seji Razsodišča SLS predsednik SLS v dvajsetih minutah ni uspel ugotoviti niti tega, koliko članov je imel Glavni odbor SLS na dan potrjevanja članov Razsodišča SLS, da bi se ugotovilo legalnost imenovanja, potem je tudi težko biti prepričljiv v dokazovanju, da si dober gospodar. Sam si bom tudi v  prihodnje prizadeval za uspeh pozitivnih projektov in za sodelovanje pozitivno naravnanih ljudi, za podporo strokovnjakom z vseh področij ter mladim in drugim pri oblikovanju najboljših rešitev za Slovenijo in za dobrobit vseh. Lep pozdrav.

Spoštovani, na kratko odgovarjam na obtožbe, s katerimi predsednik SLS mag. Marko Zidanšek s somišljeniki še naprej utemeljuje razloge za mojo izključitev, klub enotni zavrnitvi na OO SLS Velike Lašče po predstavitvi argumentov obeh strani. Predsednik SLS je sklical korespondenčno sejo s predlogom, da se IO SLS pritoži na častno razsodišče zaradi sklepa OO SLS Velike Lašče, ki je soglasno zavrnil mojo izključitev. Obtožba 1: Marjan Podobnik se s svojim ravnanjem ni vzdržal dejanj, ki bi lahko imela škodljive posledice za stranko, ampak je nasprotno z javnim nastopanjem in javno potrjenim dogovarjanjem z drugimi političnimi organizacijami mimo vednosti vodstva stranke povzročil, da se je v javnosti kazala izkrivljena podoba o stranki, s tem pa skrhal dobre medsebojne odnose med člani in okrnil ugled stranke v širši javnosti.To je počel v skoraj vseh javnih nastopih, podajamo samo dva očitna dokaza. 13. junija je v izjavi za Svet24.si izjavil: »danes pa se moramo boriti proti udbomafiji,najprej v lastnih vrstah.« Beseda »udbomafija« ima v slovenskem prostoru izredno negativen predznak, s tako izjavo se stranki povzroča velika politična škoda.15. junija je v izjavi za Slovenske novice izjavil: »Verjamem, da se SLS ni izpel in je še vedno lahko pomemben akter v slovenskem političnem prostoru, se je pa v zadnjem času izrodil in postaja zmeraj bolj nasprotje temu, zaradi česar je bil ustanovljen. Spopad v stranki pa je lahko tudi koristen, saj bi se s tem očistila in tako znova postala to, kar je nekoč bila.« Z zadnjo povedjo neposredno spodbuja spor znotraj stranke in s tem ruši enotnost stranke in spodbuja razkol in s tem slabe medsebojne odnose. Odgovor: Upam, da bo beseda »udbomafija« v slovenskem prostoru ohranila »izredno negativen predznak« , sicer bomo v prihodnje tisti, ki se proti njej borimo, še bolj brezkompromisno lustrirani, tisti, ki ji pripadajo, pa bodo še bolj brez sramu zlorabljali državo, organizacije civilne družbe in tudi politične stranke. Če bi predsednik SLS in njegovi somišljeniki v izvršilnem in glavnem odboru želeli resnico in ne lustracijo bivšega predsednika, bi zahtevali dokaze in dodatno utemeljitev za moja stališča.Te dokaze sem ob prisotnosti predsednika SLS Marka Zidanška celovito predstavil na Upravnem odboru SLS Velike Lašče in dobil soglasno podporo. Marko Zidanšek pa si te vsebine ni upal predstaviti članom Izvršilnega odbora SLS niti ni dal meni možnosti, da bi o tem sam seznanil člane IO SLS pred njihovim odločanjem o nadaljevanju postopka za mojo izključitev. Obtožba 2: 16. junija je Marjan Podobnik za Delo izjavil: »Na to nikakor ne gledam kot na razkol. Prej kot na nujno potrebno razbistritev močvirja, ki zaradi odsotnosti kisika onemogoča življenje flori in favni. Nobena skrivnost ni, da stranka že dolgo časa preživlja težke čase neke vrste marginalizacije. Na zadnjih volitvah se SLS ni uspelo uvrstiti v državni zbor, kar je menda edini primer v Evropi ko gre za stranke take zgodovine in tradicije.« S to izjavo je zopet umetno ustvarjal vtis, da vlada v stranki velik razkol in posredno obtožil vodstvo slabega dela. Zadnja poved je poleg tega neresnična, saj je v Evropi kar nekaj strank s tradicijo, ki se jim ni uspelo uvrstiti v parlament Odgovor: Če je SLS s skoraj 20 % prišla do izpada iz parlamenta, trenutno pa ima javnomnenjsko podporo med 0,5 in 4 %, potem je zgornji tekst preprosto analiza stanja. Postavljanje ogledala pa v nobeni resni in demokratični stranki ne more biti razlog za izključitev. Obtožba 3: Očita se mi kritika dr. Cerarja in dr. Brgleza zaradi Luke Koper in pričakovanje, da bo dr. Cerar sprejel ponujeni odstop zunanjega ministra Erjavca. Odgovor: Zaradi odgovornosti za škodljivo delovanje v zvezi z arbitražo o dokončni rešitvi mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško smo v preteklosti ministra Erjavca celo prijavili zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 350. členu Kazenskega zakonika RS, zato je stališče v celoti skladno ne le z dosedanjimi stališči SNZ pri SLS ampak tudi SLS. Glede dr. Cerarja in dr. Brgleza pa postavljam vprašanje, ali je občutljivost za kritiko morda posledica kakšnih skritih dogovorov mimo organov SLS kot nadaljevanje sodelovanja, ki se je vzpostavilo ob financiranju volilne kampanije SMC s podporo vplivnega člana IO SLS? Obtožba 4: 8. julija je Delo objavilo prispevek o dogovarjanju Podobnika s predstavniki drugih strank o sodelovanju na in po volitvah v KGZS. O tem se ni usklajeval z izvoljenim vodstvom stranke, ampak se je nasprotno celo dogovarjal o drugačnem ravnanju, kot je bila odločitev vodstva. Podobnik je objavljene navedbe potrdil. Citat iz Dela: »Iz komunikacije je mogoče razbrati, da je Podobnik prosil Janšo za pomoč pri prevzemu KGZS, ta pa se je s tem strinjal … Podobnik izhaja iz prepričanja, da bi lahko z zmago na volitvah postopoma prevzeli tudi vodenje Zadružne zveze Slovenije, ki združuje več kot 70 kmetijskih zadrug, 350 trgovin, Deželno banko, Semenarno Ljubljana in lastniške deleže v mnogih podjetjih, na leto pa se v sistemu obrne 700 milijonov evrov.« V izjavi za Planet TV 8. julija je izjavil: »V tej koaliciji je bila Slovenska kmečka zveza in ve se, da je Slovenska kmečka zveza del Slovenske ljudske stranke. Vodstvo Ljudske stranke je podpiralo pa drugo listo.« Vodstvo Slovenske ljudske stranke na volitvah ni podpiralo druge liste, ampak je izrecno podpiralo listo Društva Slovenske kmečke zveze, listo je objavila tudi v Slovencu dne 25. maja 2016. Odgovor: Navajam sklep Upravnega odbora SNZ pri SLS z dne9. 7. 2016 »Glede volitev v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je bilo potrebno sodelovanje in usklajevanje kmečkih zvez in list vseh demokratičnih strank in skupin  zato, da se je premagalo predstavnika  nedemokratičnega omrežja, ki z leporečjem zavaja, z dejanji pa postopno in prikrito uničuje slovenskega kmeta, kmetijstvo in podeželje. Koalicijo za dosego tega cilja so sestavljali Društvo Slovenska kmečka zveza, Kmečko društvo NSI, Forum za kmetijstvo in podeželje SDS,  Kmečko društvo Cveto Zupančič in večina drugih manjših, pretežno lokalnih list. Večino izvoljenih na teh listah, ne le na listi SKZ,  predstavljajo člani SKZ, kar je dokaz preteklega uspešnega dela SKZ in SLS ter številnih razočaranj v zadnjem obdobju. Predsednik  SLS je namesto za  lastno Slovensko kmečko zvezo aktivno agitiral za izvolitev nosilca Kmečke liste Petra Vriska za predsednika KGZS. Za tako početje je predsednik SLS pridobil tudi dva izvoljena svetnika na listi Društvo Slovenska kmečka zveza, kar je bilo odločilno, da predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ni postal predsednik Društva SKZ Branko Tomažič. Tako delovanje je vsekakor neskončno bolj v nasprotju s statutom SLS kot domnevni prekrški Marjana Podobnika, zato pričakujemo  takojšnji nepreklicni odstop predsednika SLS Marka Zidanška. V nasprotnem primeru bomo razmislili o pobudi za začetek postopka za izključitev Marka Zidanška iz SLS. O dokazljivih grobih kršitvah statuta SLS s strani Marka Zidanška bo SNZ pri SLS seznanila tudi pristojne organe SLS in jim posredovala dokumente in pričevanja, ki so osnova za zahtevo za odstop Marka Zidanška.« Obtožba 5: 16. junija je Reporter povzel govor Podobnika na seji GO, v kateri je drugega člana označil za udbomafijskega botra: »Razplet volitev na zbornici je bil zelo pomemben za Podobnika, saj naj bi bil Vrisk eden od udbomafijskih botrov, pred katerimi je svaril člane glavnega odbora.« O dogajanju ni govoril resnicoljubno, ampak informacije potvarjal. V omenjenem povzetku seje GO, ki ga je objavil Reporter, je povzet del govora: »Oman naj bi na omenjenem obisku Žerjava obvestil, kako naj bi pred leti njegovega sina Janeza obiskal Vriskov predstavnik in mu grozil z odvzemom najemne pravice 10 hektarjev zemljišča, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, če bo Ivan Oman podprl Vriskovega protikandidata Cirila Smrkolja. Tega si potem starosta SLS ni upal storiti, saj je njegova kmetija odvisna od tega najema. Dejal naj bi še, da je tako izsiljevanje klasična udbovska metoda.« Te navedbe je nekaj dni za tem Ivan Oman odločno demantiral. Odgovor: Na seji GO SLS sem v zvezi s Petrom Vriskom in udbomafijo citiral izjavo Ivana Omana in sem v zvezi s tem pripravljen iti tudi na detektor laži, obstajajo pa tudi priče. Obtožba 6: Marjan Podobnik je o drugih članih in njihovih ravnanjih v javnosti večkrat govoril nespoštljivo.15. junija je bila v Slovenskih novicah objavljena njegova izjava: »Morda Zidanšek ni ravno najsposobnejši mož…« Odgovor: Za nespoštljivo gesto ob kongresu Nove generacije, ki kljub predhodnim skrajno žaljivim obtožbam na moj račun ni bila opravičljiva, in za nekatere nespoštljive izjave sem se predsedniku SLS večkrat osebno in javno opravičil.Opravičujem se še enkrat. Obtožba 7: V izjavi za Delo po seji GO je 16. junija zapisano, da odbor ni bil sklepčen, kar ni res. Za sklepčnost je potrebna prisotnost 1/3 predsednikov vseh občinskih odborov, kar je bilo zagotovljeno. Odgovor: Na vprašanje na tajništvo SLS v dneh po glasovanju na GO SLS, koliko občinskih odborov ima SLS, sem dobil odgovor, da je občinskih odborov 198. Ker je bilo na seji GO SLS preštetih 61 glasov v podporo predsedniku Zidanšku, sklepčnosti pa se ni ugotavljalo niti se ni štelo vzdržanih, pomeni, da je 61 manj kot potrebna tretjina, torej GO ob tem glasovanju ni bil sklepčen. Dobil sem tudi informacijo, da so v naslednjih dneh na tajništvu zmanjšali uradno število občinskih odborov, verjetno s ciljem dokazovanja, da je bil GO SLS sklepčen. Z namenom razjasnitve, ali se manipulira s temi in drugimi podatki za statutarno neskladne cilje sem na zadnji seji OO SLS Velike Lašče javno vprašal predsednika SLS Marka Zidanška, koliko članov je v letu 2016 plačalo članarino, saj naj bi šlo za večkratno nižjo številko od tiste, s katero se operira v javnosti. Dejal je, da številke ne pozna.Tudi na dodatno vprašanje, ali lahko pove okvirno številko plus minus 100 ali celo plus minus 1000, mag. Zidanšek ni vedel odgovora. Sprašujem se, komu in čemu služijo te skrivalnice in manipulacije s številkami. Ali tako ravna dober gospodar? Namesto zaključka: Več kot desetkrat sem predsedniku mag. Zidanšku predlagal in ga dobesedno rotil, naj skliče klavzuro-interno srečanje predsednikov občinskih odborov, članov izvršilnega odbora in drugih organov SLS, dokler je še čas. Žal neuspešno. Povedal sem tudi, da niti slučajno ne vztrajam ne na kakšnem izrednem kongresu ne na svoji kandidaturi za predsednika SLS in ne na odstopu predsednika. Želim samo, da se še pravočasno zavemo situacije, v kateri smo. Žal očitno neuspešno. Absolutno zavračanje kakršnegakoli srečanja in pogovora me navdaja z veliko zaskrbljenostjo, da so gorivo za to zagnano izključevanje interesi, ki so v direktnem nasprotju z razlogi, zaradi katerih smo leta 1988 ustanovili SKZ . Ni skrivnost, da so me v zadnjih letih, posebno pa ob izpadu SLS iz parlamenta številni nagovarjali, naj ponovno kandidiram za predsednika SLS. Zaradi družinskih razlogov in zastavljenega dela se nisem imel namena ponovno aktivno politično angažirati, vsaj ne v bližnji prihodnosti. Zaradi obtožb na GO SLS, da sem kriv za padanje ugleda SLS zadnjih 15 let, da sem uničil vse predsednike vključno s prof. Zagožnom in da bom kriv tudi za morebiten propad SLS v naslednjih letih sem bil dobesedno prisiljen povedati, da nisem zainteresiran, sem pa pripravljen v primeru podpore na kongresu ponovno prevzeti vodenje SLS. Še bolj vesel pa bi bil dogovora oz kadrovskih rešitev, ki ne bi zahtevale mojega aktivnega političnega angažiranja, bi pa vsebinsko, organizacijsko in kadrovsko zagotovile ponovno izgradnjo močne SLS, ki bi Sloveniji pokazala pravo vizijo in pot do njene uresničitve. Aktivnosti na področju kmetijstva in razvoja podeželja, prizadevanja za pravično rešitev mejnih vprašanj ter razkrinkavanje omrežij vzporedne države peljem zaradi ljubezni do Slovenije in njenih ljudi, zaradi izvajanja sprejetega programa SNZ pri SLS, zaradi spoštovanja do pokojnega profesorja Franca Zagožna in vseh, ki so in bi še delovali v dobrobit slovenskega kmeta, podeželja, Slovenije in vseh delavnih ljudi, pa ne morejo (več); in zaradi prepričanja, da »dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan« S spoštovanjem Marjan Podobnik

Jutri bo predvajan pogovor, ki sem ga pred nekaj tedni imel z Jožetom Možino za oddajo Pričevalci. Čeprav ne vem, kateri deli iz dolgega pogovora bodo objavljeni in kateri ne, verjamem, da bo dolg pogovor odprl marsikatero zanimivo temo. Pomemben poudarek intervjuja je na delovanju vzporedne države oziroma omrežja, ki mimo legalno izvoljenih oblasti drži v rokah vse ključne vzvode odločanja. Osebno to dejstvo jemljem kot glavni problem Slovenije po osamosvojitvi in kot temeljni razlog, da je tako velik delež ljudi razočaran zaradi neuresničenih pričakovanj, ki so jih imeli ob osamosvojitvi. V upanju, da bo tudi ta pogovor odstrl kakšno tančico in pripomogel k širšim in poglobljenim razpravam o tej tematiki, vas vabim k ogledu. Lp Marjan Podobnik vir slike: posnetek zaslona iz oddaje Pričevalci

Kljub napetim odnosom in različnima vlogama strank SLS IN SKD v poziciji in opoziciji, je prišlo do združitve med SLS in SKD.  Osebno sem se tega povezovanja lotil zelo zavzeto, zato sem ob koncu dolgotrajnega postopka tudi uspel prepričati veliko večino članov naših organov, da so sprejeli vse pogoje, ki jih je za združitev postavila SKD, tudi sicer nesmiselni in škodljiv pogoj izstopa ministrov SLS iz vlade in s tem padec vlade. S Peterletom sta se dogovorila, da kot dotedanja predsednika SLS oz SKD ne bosta kandidirala za predsednika združene stranke. Mislim, da sva v najinih pogovorih pravilno ocenila, da je eden od pogojev za zaključek združevanja in uspešno delo združene stranke ta, da poiščemo tretjo osebo za vodenje združene stranke. Zato sva se dogovorila, da midva za mesto predsednika ne bova kandidirala. Lojze Peterle se je nato za kandidaturo vseeno odločil, kar je gotovo predstavljalo določeno dodatno tveganje pri tem zahtevnem postopku združevanja. Res je tudi, da pri iskanju tretje osebe nismo bili ravno uspešni, morda tudi zato, ker ga morda nismo vsi čisto iskreno iskali. Pod kakšnimi pogoji bi združevanje SLS in SKD lahko uspelo?  Tak projekt je v vsakem primeru zelo zahteven. Za uspeh bi bilo nujno na državni in lokalni ravni vse ali vsaj veliko večino osebnih ambicij podrediti skupnim ciljem, kot so dolgoročna dobrobit države in ljudi. Vse to se pač redko v celoti poklopi, žal se tudi tokrat ni. SKD in SLS sta leta 1990 dosegli skoraj polovico vseh glasov Demosa. 25 let kasneje je od krščanske demokracije ostalo bore malo. Nekaj poslancev je v Državnem zboru in Evropskem parlamentu. Kaj se je zgodilo?  Veliki projekti lahko uspejo samo, če se je veliko ljudi pripravljeno odreči mnogim stvarem, če je na enem mestu združene dovolj modrosti, državotvornosti, poguma in samoodpovedovanja. Vsak na svoj način nosimo svoj del odgovornosti za to, da je bilo v odločilnih trenutkih teh vrednot premalo. Tudi sam sem do začetka združevalnega procesa leta 2000 glede tega vprašanja naredil marsikatero napako. V teku tega postopka in drugih povezovalnih aktivnosti pa sem bil vedno ali pobudnik ali med najprizadevnejšimi za uspešno povezovanje in resnično obžalujem, da ta prizadevanja niso obrodila boljših rezultatov. Ena od nedokončanih procesov osamosvojitve je tudi vzpostavitev meja Republike Slovenije. V zadnjih letih ste bili  ravno vi med najbolj aktivnimi na tem področju.  Žal se je Slovenija tudi tega projekta lotila podobno neodgovorno kot številnih drugih, zato bo temu primeren verjetno tudi rezultat. Sam sem se preko Narodne zveze pri SLS in kasneje tudi Zavoda 25. junij zelo aktivno lotil prizadevanj za pravično mejno rešitev. Že leta 1998 smo izdali prvi zbornik o slovensko-hrvaški meji v Istri in kasneje številne druge publikacije, k delu smo formalno ali neformalno pritegnili številne ugledne strokovnjake, opravili smo veliko pogovorov z predstavniki tujih držav. Predvsem pa smo se stalno trudili, da bi prepričali vsakokratno slovensko vladajočo politiko o nujnosti bolj odgovorne in državotvorne drže pri reševanju odprtih mejnih vprašanj, če želimo priti do vsaj približno pravične mejne rešitve. Skupaj z dr. Krneljevo, dr. Klasincem, patrom Vogrinom in žal pokojnim Danijelom Starmanom smo tudi do konca s svojimi prizadevanji vztrajali v podskupinah za zgodovino, za pravo in za pravičnost, ki jih je imenovalo zunanje ministrstvo vlade RS. Ker nismo uspeli s svojimi predlogi, naj Slovenija v memorandumu za arbitražno sodišče zahteva vsaj toliko, da bomo ohranili vsaj tisto, kar je bilo ob osamosvojitvi dokazljivo slovensko, to pa je med drugim celovit Piranski zaliv, teritorialni stik Slovenije z mednarodnimi vodami, zaselki na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi, smo pripravili tako imenovani »predlog B«. Žal ta predlog kljub temu, da so aktivnosti potekale v času vlade pomladnih strank, ni dobil podpore niti v vladi, niti v parlamentu. Zato si bosta tudi zasluge za izplen arbitraže, kakršen koli že bo, morali kar enakovredno porazdeliti leva in desna politična opcija. V primeru, da iz kakršnih koli razlogov do dokončne rešitve mejnih vprašanj ne bi prišlo preko arbitraže, bo še toliko pomembneje, kakšne sklepe in stališča so sprejemali najvišji državni organi in kakšne izjave so dajali njeni predstavniki. Kako neodgovornega početja so sposobni tudi visoki državni predstavniki, dokazuje v tem primeru dejstvo, da najbolj jasnega in zavezujočega sklepa glede tega vprašanja, ki ga je sprejel državni zbor na našo zahtevo ob vstopu Hrvaške v Nato in govori o tem, kaj je Slovenija nadzirala ob osamosvojitvi, 25. junija 1991, sploh niso objavili v uradnem listu, pa za to, kolikor vem, do danes ni nihče odgovarjal. Ta sklep so tudi pripravljalci večinsko podprtega stališča, torej uradnega slovenskega memoranduma, upoštevali šele po tem, ko smo predstavniki naše skupine na srečanju vseh sodelujočih zagrozili, da bomo po tristopetdesetem členu kazenskega zakonika kazensko ovadili vsakogar, ki bo v slovensko zahtevo navedel slabša izhodišča, kot izhajajo iz sklepa državnega zbora kot najvišjega organa države Slovenije. Po tej grožnji so dobesedno čez noč na korespondenčni seji zamenjali nekaj vsebine in jo s tem vsaj delno popravili. Eno od nedokončanih vprašanj slovenske tranzicije je vprašanje sprave.  Zame je sprava stanje duha. To ni spomenik, ob katerem položiš rože ali vanj vržejo jajca. Menim, da je beseda sprava lepa, žal pa ena najbolj zlorabljenih besed v teh 25 letih naše samostojnosti. Očitno pri Slovencih zbuja več negativnih kot pozitivnih čustev, saj na nek način združuje vso bolečino, trpljenje, jezo in sovraštvo, ki so posledica tega tragičnega dela naše zgodovine, ko je Slovenec dvignil roko nad Slovenca brata. Zato verjamem, da je prava beseda in prava vsebina, ki lahko prežene prekletstvo pobojev in prikliče blagoslov mučencev, beseda odpuščanja. Če si bomo nekoč zmogli odpustiti drug drugemu za prizadejano gorje in za odločitve, ki jih še danes tako usodno različno razumemo in dojemamo, nam bo sprava podarjena. Kaj želite Sloveniji ob 25-letnici?  Ob 25-letnici voščim vsem Slovenkam in Slovencem in vsem, ki smo si želeli nedovisno Slovenijo in si za to kakor koli prizadevali. Vsem tistim, ki ste tako ali drugače, bolj ali manj upravičeno razočarani nad tem, kaj je nastalo iz teh slovenskih stoletnih sanj, pa želim, da bi verjeli, da nič ni dokončno izgubljeno, da vaše sanje in pričakovanja niso bila neutemeljena in da bo prišel dan, ko bomo stopili skupaj vsi, ki dobro v srcu mislimo in uresničili te sanje.